Sevanje in sončenje
UVA ali UVB sevanje
UV-sevanje sončne svetlobe je eden izmed najmočnejših mehanizmov za uničevanje kolagena. Ni presenetljivo, da kozmetična industrija izkorišča ta razširjen strah za eksponentno rast več milijard vrednega trga sončnih krem. Da, sonce lahko poškoduje tvojo kožo – a ni nujno, da jo.
UV-sevanje v sončni svetlobi nima velike prodorne moči – vsekakor ne tako kot na primer rentgenski žarki. Pravzaprav več kot 95 % UV-žarkov zaustavi tvoja hitro obnavljajoča se povrhnjica, najbolj zunanja plast kože. Kolagen pod povrhnjico absorbira večino preostalega UV-sevanja, odvisno tudi od tvoje prehrane, pojasnjuje dr. Catherine Shanahan v svoji knjigi Deep Nutrition. Preostalih 5 % UV-žarkov pa morda bo, morda pa ne bo povzročilo sončnih opeklin.
Tri vrste ultravijoličnih (UV) žarkov dosežejo Zemljino površje: UVA, UVB in UVC. Poenostavljeno povedano:
UVA žarki imajo daljšo valovno dolžino in prodrejo do najglobljih plasti tvoje povrhnjice. Prav UVA žarki porjavijo tvojo kožo in povzročijo tako imenovano “takojšnjo pigmentno potemnitev”.
UVB žarki z višjo frekvenco so tisti, ki povzročajo sončne opekline (in zakasnjeno pigmentno potemnitev) ter so glavni povzročitelj večine kožnih rakov. Večina sončnih krem je namenjena zaščiti ravno pred UVB-žarki. To ne pomeni, da UVA žarki ne morejo povzročiti opeklin ali raka, le da je za to potrebna precej večja izpostavljenost. UVB žarki so tudi tisti, ki tvoji koži omogočajo tvorbo vitamina D – zato je varna in redna izpostavljenost soncu nujna. Ozon zaustavi večino UVB žarkov; do zemeljske površine jih pride le približno 15 %.
Obstaja tudi UVC, ki je najbolj nevaren, a ga skoraj v celoti zaustavi ozonska plast. UVC se pogosto uporablja kot razkužilo v prehrani, zraku in vodi, saj uničuje mikroorganizme z razgradnjo nukleinskih kislin v njihovih celicah.
Kot sonca igra veliko vlogo pri tem, koliko in katera vrsta UV-sevanja preide skozi atmosfero. Nižji kot pomeni, da mora sončna svetloba prečkati več atmosfere, kar pomeni, da se večinoma absorbira višjefrekvenčno UVB-sevanje, medtem ko UVA žarki pridejo skozi. Očitno je imela moja mama prav, ko je rekla, da je poletno sonce ob 18. uri najboljše, če želiš lepo porjavelost!
Prehrana vpliva na porjavitev
Vnetje lahko sprosti encime, ki razgrajujejo kolagen, in tako še poveča škodo, ki jo povzroči UV-sevanje. Posledica tega so sčasoma gube in prezgodnje staranje kože. Uravnotežena prehrana, bogata s kolagenom, skupaj z zmerno izpostavljenostjo soncu pomaga te encime držati pod nadzorom. Seveda pa tudi najboljša prehrana ne bo preprečila vnetja kože, če si predolgo izpostavljen soncu.
Če je tvoja prehrana polna vnetnih rastlinskih maščob in sladkorja, je smiselno, da omejiš tudi izpostavljenost soncu. Več kot imaš v koži visoko oksidativnih večkrat nenasičenih maščob (PUFA), hitreje boš opečen, saj se sprostijo prosti radikali, kar še dodatno poškoduje globlje plasti kože. Poleg tega se pogosto razvije tudi strah pred soncem, ki zadevo le še poslabša.
Recept za sončno svetlobo
Strah pred soncem je začaran krog, saj je sonce dobesedno naš vir življenja. Tako kot rastline tudi mi potrebujemo sončno svetlobo za rast. Rastline jo uporabljajo za fotosintezo, ljudje pa za tvorbo vitamina D.
Evolucijsko smo prilagojeni na življenje s soncem – težko si predstavljam zdrav življenjski slog brez primerne izpostavljenosti soncu. Koliko sonca je "ravno prav" zate, pa je odvisno od mnogih dejavnikov: geografske širine in višine, letnega časa, podnebja, barve kože, sposobnosti kože za porjavitev in količine izpostavljene kože.
Za zdravega človeka bele polti zadošča približno 20-30 minut poletnega sončenja okoli poldneva na 46. vzporedniku kjer leži Ljubljana, da telo proizvede dovolj vitamina D za en teden. Po tej količini UV-sevanja si želimo proizvodnjo vitamina D prekiniti, saj dodatna izpostavljenost lahko začne škodovati kolagenu in drugim vitalnim hranilom, vključno z že ustvarjenim vitaminom D.
Oblačnost močno vpliva na količino UV-A in UV-B žarkov, ki dosežejo površje. Bolj kot so oblaki gosti, manj UV-B žarkov pride skozi. A tančica oblakov je lahko zelo varljiva in pogosto povzroči resne sončne opekline.
Na količino UV-sevanja vplivata tudi nadmorska višina in odbojnost površine. Višje kot si, manj atmosfere morajo žarki prepotovati, zato več UVB-žarkov doseže tvojo kožo. Če si na odbojni površini, kot je sneg, pa se izpostavljenost dramatično poveča – sneg lahko odbije kar do 94 % UV-sevanja, medtem ko kopna zemlja odbije le 2–4 %. Morske površine odbijejo okoli 5–8 % UV-žarkov.
Zmerna izpostavljenost soncu ob protivnetni prehrani, bogati s kolagenom, krepi kožo in podpira tvorbo vitamina D. Pretiran strah pred soncem je škodljiv, saj smo z njim evolucijsko povezani. Ključ je v ravnovesju – zaščita pred prekomerno UVB izpostavljenostjo in hkrati zavestno uživanje v sončni svetlobi.