Kot vedno, tukaj je še tekstovna oblika video vsebine.

Čuječnost, narava in družba

Narava nas je oblikovala skozi milijone let. Večino naše evolucije smo preživeli na prostem, ob ognju, obkroženi z ljudmi, ki so skrbeli drug za drugega. Danes pa večino časa preživimo v betonu, pred zasloni, v hitenju. Osamljeni. Tudi v Avstraliji. Sploh v Avstraliji, kjer skoraj 90% prebivalstva živi v urbanem okolju kljub temu da mesta predstavljajo le 0.25% površine države. 

Če želimo resnično dolgoživost in notranji mir, se moramo zavestno vračati k temeljem primatskega življenja – miru, naravi in družbi.

Moje ime je Adrian Marcus, sem praktik holističnega zdravja in dobrodošel v še zadnjem 5. videu email serije 5 lekcij o dolgoživosti in vitalnosti, ki sem jih osvojil med bivanjem v Avstraliji. 

Stremimo k družbi, ki ne meri svojega napredka zgolj v številkah in tehnologiji, temveč v modrosti, empatiji in sočutju – do soljudi, pa tudi do drugih živalskih in rastlinskih vrst, s katerimi si delimo planet. 

Seveda pri tem moramo biti previdni, da ne zapademo v skušnjavo igranja boga, saj nas prav aroganca in želja po nadzoru najpogosteje pripeljeta v težave. 

Predpogoj za resničen napredek je umiritev misli in introspektiva – da si upamo pogledati vase, definirati lasten jaz in lastne vrednote ter se distancirati od ega, ki nas žene v nenasitne zahteve in primerjave. Le iz tega mirnega prostora lahko kot posamezniki in kot skupnost rastemo v smeri trajnostnega, uravnoteženega in resnično naprednega sožitja.

Jaz sem v Avstraliji naredil popolno preobrazbo iz sebe. Po eni strani je bila to reset tipka, kjer sem začel praktično na novo. Takrat sem delal v filmski industriji in kot nadebuden snemalec-direktor fotografije sem se odpravil v novi svet, sanjam naproti. V veliki meri mi je, po kar nekaj letih izjemnega truda, to v veliki meri tudi uspelo. Posnel sem celovečerni film in kar nekaj izjemnih kratkih projektov, pa tudi prejel najvišjo nagrado od združenja filmskih snemalcev Avstralije. 

Ne samo da sem zacvetel v okolju kjer sem se popolnoma našel in jasen cilj mi je vsako jutro dal krila. Tudi študiral sem razne filozofske knjige med katerimi so me najbolj primamile stoicizem, zen in taoizem. Skozi branje knjig Echarta Tolle-a sem se pa ogromno naučil o lastnem egu. Vse skupaj sem vkomponiral v takrat novo dnevno rutino meditacije in pisanja dnevnika. Moje impulzivne reakcije so se ukrotile, predmeti niso več leteli po zraku, z ženo se nisva več kregala, odnosi z vsemi so se drastično izboljšali, dan je bil bolj poln, bolj pomenski. Znal sem si vzeti čas zase in za lastne vrednote.

Ko sem retrospektivno razmišljal o tem poglavju sem ugotovil, da sem iz Avstralije odnesel predvsem sledeča 3 orodja, ki lahko tudi tebi pomagajo:

1. Pomen stika z zemljo in z naravo

Kratek sprehod po gozdu zmanjša raven kortizola in uravnovesi delovanje avtonomnega živčnega sistema. Tišina, ptičje petje, gibanje svežega zraka – vse to daje možganom signal varnosti in domačnosti. Primerjaj to s sprehodom po mestu kjer se utapljaš v hrupu avtomobilov, trobljenja, siren, v strupenih izpuhih in cigaretnem dimu, z vseh strani te pa bombardirajo oglasi.

Če si lahko v naravi bos, je učinek še toliko večji.
Stiku telesa z zemljo se reče grounding – oz ozemljitev. Hoja bos po travi, zemlji, pesku ali vodi nas dobesedno prizemlji. Zemljin negativni naboj skozi stik kože z naravnimi površinami pomaga zmanjšati pozitiven električni naboj v telesu, ki se nabere čez dan in nam tako zmanjša stresni odziv. To je preprost in najbolj naraven način, da se “uskladimo” z ritmom narave. 

Seveda sem imel v subtropskem QLD več možnosti, da se celo leto sprehajam bos, ampak ti to prakso vkomponiraj na svoj način kjer lahko.

2. Čuječnost skozi meditacijo

Čas v naravi je odlična priložnost za introspekcijo: biti sam s svojimi mislimi, pisati dnevnik, prepoznati lastne vzorce in čustva. Preklopiti iz možganov v telo. Samo biti pozoren na občutke telesa, dihanje, zvoke narave. Neizogibno je, da se bodo prikradle razne misli, znak, da si odplaval v preteklost ali prihodnost. Brez emotivnega angažiranja jih le opazuješ in pustiš da izpuhtijo. Vrneš se nazaj v sedanjost. 

Seveda to lahko delaš tudi doma, da si poiščeš miren kotiček, kjer si lahko 10-15 minut brez distrakcij. Samo opazuj dihanje in misli, ki prihajajo dovoli, da tudi odhajajo. To je meditacija. Pomeni, da si popolnoma prisoten v sedanjosti. To prakso potem lahko preneseš na vsakodnevna opravila: pomivanje posode, obešanje perila, igranje z otroci, pogovor, vožnja avta, karkoli. V vsaki situaciji si lahko popolnoma prisoten. 

Raziskave kažejo, da se z redno prakso možgani dobesedno reprogramirajo. Povečana hipokampus in prefrontalni korteks, ter zmanjšana aktivnost v amigdali, ki je center za stres in strah. Manj anksioznosti in hitrejše umirjanja po stresu, izboljšana pozornost, koncentracija in delovni spomin, zmanjšanje ruminacije (nenehnega premlevanja negativnih misli).

Misli postanejo bolj umirjene, reakcije bolj kontrolirane, zadovoljstvo povečano. Zniža se krvni tlak, zmanjšajo se vnetni markerji, izboljša se uravnavanje sladkorja v krvi, poveča se variabilnost srčnega utripa (HRV) in še kaj.

Vsi te učinki se lahko še pojačajo skozi pisanje dnevnika in prakso dnevne hvaležnosti. 

3. Ohranjanje prijateljstva

Znano je, da človek po 20. letu starosti težko oblikuje neka nova globoka prijateljstva, sploh ko je enkrat v resni zvezi. S selitvijo v deželo na drugi strani zemlje sem se obvezal k odrezanosti od družine in prijateljev. Saj sem se z nekaterimi občasno slišal preko Zooma, pa saj veš da to ni isto. 

Sem pa imel neizmerno srečo, da sem si tudi v povsem novi deželi, z drugačno kulturo in mentaliteto, našel nekaj novih prijateljev, pravih prijateljev. Človek jih ne rabi veliko, le eden ali dva prava sta dovolj. 

Tak, ki se mu lahko zaupaš, ki te zna poslušati brez obsojanja in ki ti po pravici pove kar ti gre takrat ko je za to pravi čas. Ki je pripravljen zate narediti vse brez pričakovanja vrnitve usluge. In vse to je vzajemno.

Tudi na nekaj meditacijskih retreatov moških skupnosti sem šel z njimi kjer se lastne vrednote postavijo na preizkušnjo in redefinirajo, znanje o sebi se poglobi, odnosi do sebe, prijateljev, sodelavcev in do družine pa drastično izboljšajo.

Mi smo pač plemenska bitja in pripadnost plemenu je globoko zakoreninjena v naš DNK, saj je bila nekoč izločenost iz družbe praktično gotova smrt.

Ta starodavni zapis se danes še vedno kaže: ljudje brez trdnih odnosov imajo višje tveganje za depresijo, srčno-žilne bolezni in celo krajšo življenjsko dobo. Z moderno tehnologijo smo med sabo odlično povezani, pa obenem totalno izolirani. Kot družba smo bolj depresivni, anksiozni in osamljeni kot kdajkoli prej. In jasno, naše telo to zaznava kot izolacijo iz časov lovsko nabiralniške družbe, kar si razlaga kot - smrtna nevarnost.

Dandanes še posebej moški pogosto nimajo globokih prijateljstev ali iskrenih pogovorov z drugimi moškimi – kar ustvarja praznino, ki jo ne zapolni noben uspeh ali materialno udobje. Tudi srečno družinsko okolje ne. Za mentalno zdravje nujno potrebujemo globoka, pomenska razmerja in odprte pogovore z drugimi moškimi. Kvalitetno preživet čas obkrožen z moško energijo. To je danes žal redkost.

Resda so v Avstraliji podporne skupine moškim bolj pogoste, a tudi v Sloveniji se najdejo. Tudi jaz sem pripravil delavnice, kjer se moški lahko srečajo, predvsem pa spoznajo sebe in gradijo boljši jaz. Če te to zanima ali bi komu priporočil, me kontaktiraj preko strani ostaniprimat.si.

Skupnost nas uči zaupanja, podpore, občutka, da nismo sami. Globoki pogovori, smeh, skupna doživetja so naravna “hrana” za možgane in živčni sistem. Življenske obremenitve lažje prenesemo, ko jih delimo z najbližjimi.

Zdravje ni samo odsotnost bolezni, temveč kipeča energija in vitalnost, notranji mir, pa tudi občutek pripadnosti – sebi, naravi in drugim ljudem. Zato ne pozabi: vzemi si čas, da se prizemljiš, preživiš trenutek v tišini sam s sabo, in gojiš iskrene odnose. To je osnova mentalne odpornosti in dolgoročnega zadovoljstva.

S strankami veliko delam na spoznavanju samih sebe skozi razne tehnike, da definirajo lasten jaz, lastne vrednote in smernice v življenju. 

Sej veš, kako pravijo, če ne veš za kaj si pripravljen umreti, tudi ne veš za kaj si pripravljen živeti. 

Domača naloga (20–30 s)

Tukaj je še zadnja domača naloga, mogoče še najtežja:

1. Vsaj enkrat na teden pojdi na sprehod v naravi – poléti bos, če je le mogoče.

2. Vsaj enkrat na teden poišči kotiček kjer boš sam in se umiri za pol ure brez telefona. Zapiši misli ali občutke v dnevnik – brez filtrov, iskreno. Definiraj svoje vrednote, načela. Zapis lahko kasneje tudi uničiš, važen je proces.

3. Enkrat na dan si vzemi 10 minut, če ne gre, vsaj 5, ko boš sam, brez distrakcij. Pravijo, da če si ne moreš vzeti 5 min na dan za meditacijo, nujno rabiš 10 minut. Sedi vzravnano in sproščeno. Opazuj svoje dihanje in ko se pojavijo misli, jim brez obsojanja in analiziranja dovoli, da gredo naprej. Ko končaš, v telefon ali dnevnik napiši 3 stvari za katere si danes hvaležen. Ne ponavljaj jih iz dneva v dan, bodi iznajdljiv. Opazuj, kako se spremeni tvoj občutek miru in povezanosti. Več ti lahko pomagam na skupinskih delavnicah ali 1:1 coachingu. Le kontaktirati me moraš.

Hvala ti, da si se udeležil tega kratkega email tečaja kako si izboljšati kvaliteto življenja s spoznanji, ki sem jih osvojil med svojim 8 letnim bivanjem v Avstraliji. 

Pri vseh teh temah in na mnogih drugih področjih ti lahko pomagam s coachingom, ki ga ponujam tako v živo kot preko spleta. Javi se mi s klikom na gumb v mejlu, da rezerviraš kratek spoznavni klic, kjer boš lahko zvedel več.

Želim ti uspešno implementacijo osvojenega znanja, predvsem pa, da bi oblikoval svojo verzijo na poti k bolj kvalitetnemu in vitalnemu življenju in jo delil z mano in drugimi.

Ostaniva v stiku tako da bereš moje email novičke, me slediš na instagramu in se udeležiš kakšne delavnice ali skupinske vadbe.

Do takrat pa - ostani primat!