3. LEKCIJA: GIBANJE KOT NARAVNA NUJA
Pozdravljen še enkrat! Smo že pri tretjem videu e-mail serije 5 lekcij o vitalnosti in dolgoživosti, ki sem jih osvojil med bivanjem v Avstraliji, ta je na temo gibanja. Če ti je branje ljubše, lahko spodaj najdeš tekst z vsebino iz videa.
Za kratek povzetek sem ti pripravil še PDF datoteko, ki jo najdeš takoj pod videom.
No, pa gremo v pogon!
Če vsebino raje prebereš, ali če bi rad znanje obnovil, je tukaj vsebina videa še v tekstovni obliki:
Dobrodošel še v tretjem videu te email serije, kjer bova eno rekla na temo gibanja.
Skozi milijone let evolucije sploh pa zadnjih 350.000 let kot homo sapiensi smo se razvijali v naravnem okolju, ki nas je vztrajno oblikovalo, lahko bi se reklo da smo bili karseda optimalno prilagojeni. V zadnjih 10.000 letih smo okolje mi sami začeli spreminjati, Način življenja, pridobivanja hrane in samo strukturo okolja spremenili do te mere, da je za našo starodavno DNK neprepoznavno, saj ob vsakem rojstvu še vedno pričakuje, da se bomo znašli sredi savane in ne sredi sterilne sobe z umetno svetlobo.
Gibanje ni enako kot telovadba. Na gibanje je treba gledati v najširšem možnem smislu. Namreč vse na tem svetu se premika – in tudi ti si ustvarjen za gibanje. A ti veš da imamo možgane samo zato, da se lahko gibamo?
Živimo v svetu, ki naš živčni sistem uspava in telo ošibi. Ne samo, da smo gibanje skorajda v celoti outsorcali napravam, stopnice redno zamenjamo z dvigalom, vrata se odprejo sama, hrana pride na dom, ampak tudi površine kjer se gibamo so ravne, predvidljive, nedrseče, vsaka stopnica je enako visoka kot prejšnja, vse smo si pozicionirali v višini pasu. Materiali, ki nas obkrožajo so umetni, ravno tako svetloba in hrana. Celo korak dalj k izolaciji od narave smo šli saj smo skorajda non-stop obuti v taka ali drugačna obuvala, ki onemogočajo stik s površino in namesto stopal opravljajo delo stabilizacije.
Ko gibanje outsourcamo, namesto nas gibajo stroji ali drugi ljudje, mi pa izgubimo priložnost, da ohranimo moč in funkcionalnost. Dolgoročno škodujemo svojemu zdravju in vitalnosti, svojim možganom.
Gibanje ni dodatna naloga na seznamu, ampak osnovna človeška potreba. Svet, kot ga poznamo, dobesedno obstaja zaradi tvojega, našega gibanja. Paradoks je to, da manj ko se premikamo, večji ogljični odtis pustimo in slabše se počutimo. Pomisli, katere aktivnosti outsourcaš ti in v katere lahko povrneš gibanje?
Jaz tudi rad govorim o izgubljenih spretnostih talne kulture.
Dandanes premalo časa, oz večina nič časa, ne preživi na tleh. To drastično zmanjša agilnost, mobilnost, stabilnost in na sploh samozavest pri gibanju na stara leta.
Čepenje je ena naših osnovnih, “primitivnih” spretnosti in naravna pozicija počitka a je v zahodnem svetu skorajda povsem izgubljena. Preveri, če ti lahko počepneš v popoln počep, imaš težo razporejeno čez cel podplat in udobno počivaš 15 min brez da ‘visiš’ čez kolena?
V zahodnem svetu jo je izgubila večina ljudi – zaradi šolskih klopi, stolov in udobja, saj redkokdaj potisnemo kolke pod nivo kolen. Večkrat na dan si organiziraj aktivnosti na tleh. S pogostejšim sedenjem na tleh in raztezanjem lahko ponovno zgradimo gibljivost gležnjev, kolkov in hrbta ter hkrati okrepimo jedro in ravnotežje.
Tudi bosonoga kultura je skorajda izumrla, pa jo lahko pripeljemo nazaj.
Ko smo bosi, stopalu omogočimo naravno gibanje, ki ga čevlji pogosto omejujejo – prsti se razprejo, lok stopala se aktivira, sklepi in mišice delujejo tako, kot jih je oblikovala evolucija. Bos stik s tlemi krepi propriocepcijo (občutek položaja telesa), izboljša ravnotežje, držo in stabilnost. Poleg tega preko refleksnih točk stimuliramo živčni sistem, hkrati pa se ob stiku z zemljo, peskom ali vodo prizemljimo. Zemljin negativni naboj skozi stik kože z naravnimi površinami pomaga zmanjšati pozitiven električni naboj v telesu, ki se nabere čez dan in nam tako zmanjša stresni odziv. To je preprost, a izjemno učinkovit način, da se ponovno povežemo z naravo in s svojim telesom.
Seveda sem imel v subtropskem QLD več možnosti, da se celo leto sprehajam bos, ampak ti to prakso vkomponiraj na svoj način kjer lahko.
Jaz sem v Avstraliji dolge sprehode, talno in bosonogo kuluro dnevno prakticiral. Moj najljubši del dneva je bil zjutraj ko sva s takrat novorojenčkom šla na promenado ob plaži kjer je že bila gruča ljudi, kolesarjev, sprehajalce, fitneserjev in surfarjev. Tudi jaz sem odtelovadil kolikor sem lahko a sem se vsakič znova zaljubil v gibanje. Tukaj sem pobližje spoznal jogo, kalisteniko, Animal Flow, Tai Chi in Chi Gong in ustvaril svojo dnevno gibalno rutino. Mnoge tehnike prakticiram še danes in ti jih z veseljem predstavim na skupinskih delavnicah ali individualnem coachingu.
V gibanju bodi generalist ne specialist. Telo moraš večkat na dan popeljati skozi celotno amplitudo gibanja, saj nas dnevne nalogo preveč omejujejo v repeticijo istih gibov. Paul Chek, strokovnjak za funkcionalno gibanje, je poiskal skupni imenovalec vseh gibalnih vzorcev in naštel 7 takih iz katerih vsi gibalni vzorci za preživetje v naravi izvirajo. V angl. so to push, pull, bend, twist, squat, lunge, gait. V slovenščini bi to bilo: potisk, priteg, pregib, rotacija, počep, izpadni korak in hoja. Vseh 7 vzorcev moraš osvojiti tudi ti kot urbani primat, saj iz njih izvirajo vse ostale variacije gibanja v življenju. Na temu temelji tudi moj vadbeni program. Ne na suhih izoliranih vajah na fitnes napravah, ampak na ponovni osvojitvi teh nujnih gibalnih vzorcev.
Poleg raznovrstnosti je pa pomembno tudi, da telo obremenimo s težo. Naši predniki so morali redno nositi, vleči in dvigovati težke predmete. Danes pa večina ljudi nikoli več ne dvigne nič težkega – zato telo postopoma izgublja mišično maso in kostno gostoto. V življenski slog moramo zavestno vključiti vaje za moč in kardio, na podlagi osvojenih prej omenjenih gibalnih vzorcev.
Vaje z utežmi so eden najboljših načinov, da ohranimo mišice, močne kosti in zdravo presnovo. Študije jasno kažejo, da ljudje, ki redno izvajajo trening za moč, imajo manj padcev, manj zlomov, večjo funkcionalnost in boljšo dolgoživost, pa tudi boljšo občutljivost na inzulin. Vaje za moč se, poleg spanca, konsistentno kažejo kot najmočnejše orodje za zmanjšanje umrljivost zaradi vseh vzrokov.
Pomembna je sprememba miselnosti
Vsako priložnost za gibanje glej kot darilo – ne kot breme. Dvigni se po kozarec vode, namesto da prosiš nekoga drugega; izberi stopnice, namesto dvigala; parkiraj malo dlje in naredi dodatnih 500 korakov, nosi vrečke iz trgovine do avta namesto da voziček zapelješ do prtljažnika. To niso “male stvari” – to je tvoj osebni dnevni trening funkcionalnosti. Naj bo karseda raznolik. Bodi kreativen.
Pravi recept za dolgoživost ni v iskanju udobja, ampak v zavestnem vračanju k gibanju.
Tukaj je tvoja domača naloga za naslednjih 30 dni:
Pojdi na 20 minutni sprehod po vsakem obroku. Če ne gre, vsaj en sprehod na dan, minimalno 30 minut. Res poskusi 30 dni konstantno brez izjem.
15 minut na dan si organiziraj aktivnosti na tleh. Ne rabi biti mučenje, lahko si tla podložiš z blazinami, lahko sediš, ležiš, klečiš ali čepiš. Važno je, da se spustiš čim nižje in da redno menjavaš pozicije, ko postane neudobno. Ko bo možno, povečaj dozo na 30 minut. Za WC si kupi pručko in tako prakticiraj počep tudi tam.
Če še nimaš treninga za moč, si ga organiziraj 2-3x tedensko cca 20 minut. Kupi si elastike ali štango za dvigovanje, lahko uteži. Glej da ohranjaš pravilno držo in čvrsto jedro.
Za bolj natančna navodila me kontaktiraj s klikom na gumb v emailu, da si rezerviraš spoznavni klic, da vidiva kako ti lahko pomagam pri oblikovanju programa.
Ne odlašaj z rutino gibanja, sploh pa z vajami za moč, saj telo iz leta v leto izgublja moč, mišično maso in kostno gostoto, sploh od 40. leta naprej.
Hvala, da si si pogledal tale video, v naslednjih dneh pričakuj še en email na temo, ki mi je brez pretiravanja spremenila življenje.
Do takrat pa gibaj se redno in ostani primat!