2. LEKCIJA: PREHRANA PO MERI PRIMATA

Dobrodošel nazaj! Upam, da si uspel implementirati predloge iz prvega videa. Tukaj je že drugi video e-mail serije 5 lekcij o vitalnosti in dolgoživosti, ki sem jih osvojil med bivanjem v Avstraliji, tokrat na temo prehrane. Če ti je branje ljubše, lahko spodaj najdeš tekst z vsebino iz videa.

Za kratek povzetek sem ti pripravil še PDF datoteko, ki jo najdeš takoj pod videom.

Akcija!

REZERVIRAJ BREZPLAČNI SPOZNAVNI KLIC TUKAJ!

Tukaj je še vsebina iz videa v tekstovni obliki:

Ta video je nekoliko daljši, saj je o prehrani res veliko za povedati – pa tudi večino strank prav ta del najbolj zanima. Vztrajaj do konca in prejel boš uporabne nasvete, ki ti bodo prišli prav do konca življenja.

Prehrano smo si v modernem svetu izjemno zakomplicirali z različnimi dietami, restrikcijami in vsakodnevnimi »novimi znanstvenimi dognanji«. A v osnovi je prehranjevanje po meri urbanega primata zelo preprosto. Zapomniti si moraš le naslednjih pet pravil:

1. Jej pravo hrano.

Tako, ki ne potrebuje seznama sestavin, saj jih ima le eno. Je sveža, lokalna, sezonska in pridelana na trajnosten način. Če gre za živalske izdelke, naj bo to meso pašne reje ali ribe iz divjega ulova. Seveda obstajajo izjeme, ki so prav tako zelo zdrave – na primer fermentirana hrana. A splošno pravilo je: če bi zmedlo jamskega človeka, dvakrat premisli.

2. Pri pakirani hrani izbiraj tako, ki ima največ pet sestavin.

Če jih ima več, se vprašaj, ali jih sploh poznaš. Zvenijo kot latinska imena rastlin ali kot besede iz laboratorijskega eksperimenta? Če ima izdelek trendovske napise kot so vegansko, nizkokalorično, low-fat, brez sladkorja, proteinsko ipd., to še ne pomeni, da je zdrav ali primeren zate.

3. Zavedaj se, da prehrambna industrija ni zlobna – je le brez moralnih načel v lovu za nenehno rastjo.

Če razumeš, kako smo genetsko naravnani in na kakšen način je industrija to obrnila proti nam, boš lažje navigiral med neskončno izbiro izdelkov, ki spominjajo na hrano, a to niso. Ti izdelki te počasi, a zagotovo uničujejo.

4. Prioritiziraj kakovosten izvor beljakovin, nato vlaknin.

Ne izogibaj se zdravim maščobam – tudi nasičenim ne. Ne boj se ogljikovih hidratov, le uporabljaj jih preudarno. Več o tem v principu 4K, ki sledi.

5. Hrani svoje bakterije, ne svojih brbončic.

Tisto, kar paše tvojim brbončicam, je pogosto povezano s kratkotrajno stimulacijo možganov in ni zanesljiv vir informacij. Nisi devetletnik, da se ne bi znal upreti skušnjavam.
Bakterije v tvojem črevesju so tvoji zavezniki – a da slišiš njihov signal, moraš najprej utišati hrup, ki ga povzroča industrijsko predelana hrana. Tvoje telo se vedno pogovarja s tabo in ti daje vse potrebne informacije – le poslušati se moraš naučiti.

Upoštevaj pravilo 80 %: teh 80 % naj bo v skladu z zgornjimi smernicami, ostalih 20 % pa pusti za eksperimentiranje in uživanje v pregrehah. Konsistenca je tvoje najmočnejše orodje.

Moja avstralska izkušnja

V Avstraliji, še posebej na Gold Coastu, kjer sem zadnji dve leti živel z ženo in sinom, so tržnice izjemno priljubljene, cenovno dostopne in prava popestritev vikenda. Cele družine pridejo z otroki, sedijo na travi in ob kavi ter smutijih uživajo ob zvokih žive glasbe. Res idilično vzdušje.

Nama se je zdelo, da sva v raju. Živela sva na majhnem otočku sredi mesta, do tržnice pa sva imela le pet minut hoje čez most.

Sprehod po tržnici je ponujal vse mogoče pridelke, saj v Queenslandu raste praktično vse – od tropskih sadežev do zelenjave, ki smo je vajeni tudi v Evropi. Avokado, ki je še dan ali dva prej rasel le nekaj kilometrov stran, ima neprimerljivo boljši okus in sestavo kot tisti, ki ga jemo v Sloveniji.

Govedo, vzrejeno izključno na paši, je jasno označeno. Najdejo se tudi mlečni izdelki iz t. i. biodinamične pridelave, ki je korak nad “eko”.
In najboljše – popolnoma normalno je, če si na tržnici bos.

Da ne bo pomote – Avstralija ni dežela zdrave hrane in zdravih ljudi. Daleč od tega, saj so Avstralci po debelosti takoj za ZDA in Anglijo. A Avstralija ponuja izjemen potencial za zdravo življenje – za tiste, ki si ga res želijo. Prihodki so dovolj visoki, da si skoraj vsak lahko privošči kakovostno hrano in obisk tržnice, kjer so izdelki v zadnji uri pogosto za polovično ceno.

Ogromno je tudi manjših trgovinic z zdravo prehrano, ki so sicer dražje, a odlično založene s hrano, kozmetiko in čistili brez strupov.

Moja izkušnja s prehrano

V Avstraliji sem več kot tri leta prakticiral rastlinsko prehrano – v bistvu vegetarijansko, a brez mlečnih izdelkov. Šlo je za eksperiment in dokaz samemu sebi, da je mogoče ostati zdrav in fit tudi brez mesa. Jajca sem jedel, ribe redko, sicer pa večinoma zdrave veganske izdelke (in poudarjam zdrave, saj je večina veganskih izdelkov ultra procesiran “garbage”).

Kljub temu, da sem se počutil dobro in bil vitek, je krvna slika pokazala anemijo in zelo nizek vitamin B12. Moja mišična moč tudi ni bila ravno zavidljiva, čeprav sedem let nisem bil niti en dan bolan.

Zdravnik mi je priporočil, naj začnem jesti rdeče meso dvakrat tedensko. Bil sem trmast – zdelo se mi je, da je to “old-school” pristop in sem mu želel dokazati, da gre brez tega. Po nekaj spremembah se je železo res rahlo dvignilo, a B12 je ostal prenizek, zato sem začel s tretmajem intravenskega B12.

Moj nivo železa je bil komaj nad minimumom, testosteron pa v spodnji tretjini.

20. marca 2022 sem svojo rastlinsko dieto prekinil s kakovostnim kosom govejih jeter – najbolj hranilnim delom živali. To je bila prva izkušnja mesa po več letih in občutek je bil izjemen.

Naslednje mesece sem postopno dodajal več mesa, vedno pa sem iskal najbolj kakovostne izdelke. Živali so namreč bioakumulatorji – v telesu kopičijo toksine, ki jih zaužijejo in ne izločijo. Če ima žival nekakovostno, stresno življenje in slabo prehrano, vse te toksine zaužiješ tudi ti.
Torej – ne velja le, da si to, kar ješ, ampak to, kar je tisto, kar ješ, jedlo.
Na kakovosti mesa ne varčuj. Podpiraj trajnostno kmetijstvo.

Ko sem začel redno uživati meso in mlečne izdelke, sem se počutil bistveno bolje. Mišična masa se je izboljšala, prav tako krvna slika in testosteron.

4K prehranjevanja: Kaj, Koliko, Kdaj in Kako

1. KAJ JESTI

Jej pravo hrano – zelenjavo, sadje, stročnice, kakovostne beljakovine pašne reje in ribe iz divjega ulova.
Ne jej produktov, ki le spominjajo na hrano (hrenovke, salame, čips).
Raznolikost je ključna – vključuj različne vrste mesa, drobovine, pisano zelenjavo (zlasti temno zeleno), jogurt, kefir, kislo zelje in drugo tradicionalno hrano.

2. KOLIKO JESTI

Najprej določi vir beljakovin – to je tvoja prioriteta. Ena porcija naj bo velika in debela kot tvoja dlan brez prstov (cca 20–30 g beljakovin). Pojej vsaj dve taki porciji na obrok.
Ciljaj na 1,2–1,6 g beljakovin na kg idealne telesne teže.
Dodaj pest zelenjave in eno pest škrobnih OH (krompir, koruza, riž, žita), po možnosti brez rafiniranih virov.

3. KDAJ JESTI

Ohrani vsaj 12-urni nočni post (npr. večerja ob 19.00, zajtrk ob 7.00).
Jej 3–4 izrazite obroke dnevno, razporejene na vsake 3–4 ure, brez prigrizkov. Če že, naj bodo zdravi: oreščki, sadje, temna čokolada (85 %), jogurt ali kefir.

4. KAKO JESTI

Jej počasi in zavestno, brez distrakcij.
Ne prenajedaj se – jej do približno 80 % sitosti.
Med jedjo ne glej v telefon, ne glej televizije, uživaj v obroku.
Pred začetkom si oglej krožnik, izkaži hvaležnost in pomisli, koliko truda je bilo potrebnega, da je ta hrana pred tabo.
Hrana, ki jo zaužiješ, bo postala del tebe – tvoje prihodnje, zdrave in močne različice.

Zapomni si – to so smernice. Če jih upoštevaš v 80 %, si že na odlični poti. Konsistenca je ključ.

Domača naloga za naslednjih 30 dni:

  • Vsak obrok naj vsebuje dovolj kakovostnih beljakovin (1,2–1,6 g/kg telesne teže).

  • Dodaj dovolj zelenjave ali sezonskega sadja.

  • Ogljikove hidrate omeji na pestno merico.

  • Jej 3–4 izrazite obroke, vsakemu se posveti 20–30 minut.

  • Večerja naj bo lahka in vsaj 2–3 ure pred spanjem.

  • Med jedjo izklopi telefon in televizijo.

Zavedaj se, da hrana ni le energija – je informacija za tvoje telo. Vsak obrok sporoča tvojim celicam, v kakšnem okolju živiš. Na podlagi teh signalov epigenetski mehanizmi odločajo, kateri geni bodo aktivni in kateri utišani.

Naše življenje torej ni vnaprej zapisano – večina genetskega potenciala je odvisna od okolja, v katerem živimo, in od odločitev, ki jih sprejemamo vsak dan.

Čestitam, da si video pogledal do konca!
V naslednjem, ki prihaja kmalu, bova govorila o gibanju in pasteh modernega načina premikanja.

S strankami veliko delam na področju prehrane, saj je eden ključnih elementov zdravega življenja. Če želiš, da skupaj optimizirava tvoje prehranske navade na najbolj trajnosten način, me kontaktiraj s klikom na gumb v e-mailu in rezerviraj spoznavni klic.

Do naslednjič – ostani primat!
Pa dober tek!

REZERVIRAJ BREZPLAČNI SPOZNAVNI KLIC TUKAJ